Von der Leyen predlaga okrepljeno obrambno sodelovanje z državami Bližnjega vzhoda

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes na srečanju voditeljev EU in vodilnih predstavnikov bližnjevzhodnih držav na Cipru predlagala okrepitev obrambnega sodelovanja med stranema.

"Dogodki v zadnjem mesecu so pokazali, da naša varnost ni samo povezana, ampak je močno prepletena. Grožnja trgovski ladji v Hormuški ožini je grožnja tovarni, na primer v Belgiji," je o vojni na Bližnjem vzhodu in njenih posledicah povedala von der Leyen. Zato je predlagala, da bi bilo sodelovanje med stranema širše od zgolj odzivanja na krize.

Kot je dejala, se obe regiji soočata z grožnjo oboroževanja z droni in raketami, zaradi česar bi morali po njenem mnenju vzpostaviti strukturno sodelovanje za povečanje proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije. Poleg tega bi lahko delovanje misij EU, kot je Aspides v Rdečem morju, z zgolj zaščite ladij razširili na skupno usklajevanje na morju.

Zagotavljanje proste plovbe v Hormuški ožini, ki jo je Iran zaradi vojne z ZDA in Izraelom praktično zaprl, je bila sicer ena osrednjih tem današnjega srečanja predsednikov vlad in držav članic unije z vodilnimi predstavniki Egipta, Libanona, Jordanije, Sirije in Sveta za sodelovanje v Perzijskem zalivu (GCC).

"Hormuško ožino je treba takoj ponovno odpreti brez omejitev in pobiranja pristojbin ob polnem spoštovanju mednarodnega prava in načela svobode plovbe. To je življenjskega pomena za celoten svet," je povedal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Ciprski predsednik Nikos Hristodulides pa je dejal, da so se na srečanju s predstavniki Bližnjega vzhoda strinjali, da je dialog edina možna pot za ponovno vzpostavitev stabilnosti v regiji.

Kako bolje urediti evropsko skupno obrambo?

Pred tem je Ciper gostil neformalni vrh EU, v ospredju katerega je bil odziv unije na vojno na Bližnjem vzhodu, vključno s krepitvijo lastne varnosti in obrambe. Med drugim so voditelji članic unije govorili o izvajanju člena 42.7 pogodbe o EU, ki govori o pomoči drugih držav članic posamezni državi v primeru napada. Po besedah Hristodulidesa, čigar država je bila ob začetku vojne v Iranu tarča napada z droni, so se strinjali, da določba o vzajemni pomoči ne more ostati "koncept na papirju".

"Vsi smo se strinjali, da ko je ogrožena suverenost ene države članice, vprašanje ne sme biti, ali se bomo odzvali, ampak kako hitro," je povedal. Zato je treba omenjeno določbo iz člena 42.7 spremeniti v strukturni operativni mehanizem, je pojasnil ciprski predsednik.

Von der Leyen pa je povedala, da se skupaj z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas in komisarjem za obrambo Andriusom Kubiliusom že intenzivno ukvarjajo s tem. Kot dober primer učinkovitega sodelovanja, po katerem bi se lahko zgledovali, je omenila mehanizem EU na področju civilne zaščite.

Opozorila pred novim begunskim valom, ki bi ga lahko sprožila vojna na Bližnjem vzhodu

Ciper, Grčija, Italija in Malta so ob robu neformalnega vrha EU na Cipru posvarili pred novim morebitnim begunskim valom, ki bi ga lahko sprožila vojna na Bližnjem vzhodu. Izpostavili so pomen diplomacije pri reševanju vojn in spomnili na begunski val leta 2015, ki ga je ravno tako sprožilo nasilje na Bližnjem vzhodu.

V skupni izjavi so države poudarile pomen doseganja diplomatskih rešitev za konflikt na Bližnjem vzhodu. Ob tem so znova potrdili "pomen skupnega evropskega pristopa, da bi povečali učinkovitost nacionalnih odzivov na morebitne begunske tokove".

Predsedniki vlad in držav članic unije, med katerimi zaradi drugih obveznosti ni bilo premierja Roberta Goloba, so govorili še o predlogu dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028-34 in nadaljnji podpori Ukrajini.